Szeleta jama

Szeleta jama se odpira skoraj 100 metrov nad dolino Szinva, nasproti pokopališča Hámor, kjer se nahaja tudi nagrobni spomenik Hermana Ottója! Na stranski steni jame lahko več metrov visoko vidimo črno črto, ki označuje, kje je bila prvotna raven zapolnitve pred začetkom izkopavanj. Iz vhodne dvorane lahko zavijemo levo v krajši ali naravnost v daljši jamski rov.a0

In malo zgodovine:

Ottokár Kadić je jeseni leta 1906 začel svoje jamske raziskave v Bükk-u. Njegova prva naloga je bila obiskati takrat znane jame v dolini Szinva. Med približno 20 jamami so se obetavne zdele Kecske-lyuk, Büdös-pest in Szeleta jama. Od 14. do 20. novembra je izvedel poskusna izkopavanja v treh jamah, vendar so le v Szeleta jami našli sledi prazgodovinskega človeka, ki je tu živel v pleistocenu. Poleg številnih kosti jamskega medveda so našli tudi sledi ognjišča. Kadić je razpoke in obrabo na kosteh pripisal človeškemu delovanju, predstavljeni sledovi oglja pa so jasno dokazovali prisotnost prazgodovinskega človeka v Szeleti. Našli so fino izdelana orodja in pripomočke, ki so jih uporabljali naši predniki iz ledene dobe. Med njimi so najbolj znane fino izdelane sive "kalcedonske" konice sulic. Poleg številnih kamnitih orodij je bil najpomembnejši rezultat pleistocenska kulturna plast, najdena v zadnjem delu glavnega hodnika. Iz pleistocenskih plasti so končno odkrili iskana paleolitska kamnita orodja, skupaj 40 kosov!

Do leta 1947 je 10 obsežnih izkopavanj prečesalo 12 metrov debelo zapolnitev. Na podlagi kamnitih orodij v obliki lovorjevih listov, najdenih tukaj, je mednarodna strokovna literatura od leta 1953 orodjarsko industrijo, značilno tudi za druge jame v gorovju, poimenovala szeleta kultura.